-
1 afternoon
(the time between morning and evening: tomorrow afternoon; He works for us three afternoons a week; Tuesday afternoon; ( also adjective) afternoon tea.) popoldne* * *[á:ftənú:n]nounpopoldangood afternoon! — dober dan! (pozdrav popoldne)jocosely afternoon farmer — lenuh -
2 earth
[ə:ð] 1. noun1) (the third planet in order of distance from the Sun; the planet on which we live: Is Earth nearer the Sun than Mars is?; the geography of the earth.) zemlja2) (the world as opposed to heaven: heaven and earth.) zemlja3) (soil: Fill the plant-pot with earth.) prst4) (dry land; the ground: the earth, sea and sky.) kopno5) (a burrow or hole of an animal, especially of a fox.) brlog6) ((a wire that provides) an electrical connection with the earth.) ozemljitev2. verb(to connect to earth electrically: Is your washing-machine properly earthed?) ozemljiti- earthen- earthly
- earthenware
- earthquake
- earthworm
- on earth
- run to earth* * *I [ə:m]nounzemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitevto come back to earth — opustiti sanjarjenje; začeti resno mislitito run s.o. to earth — ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dnawhy on earth? — zakaj zaboga?no use on earth — popolnoma neuporaben, zaničII [ə:m]1.transitive verbzakopati; pokopati, z zemljo pokriti; ozemljiti; v lisičino zapoditi;2.intransitive verbv lisičino se skriti; zakopati se
См. также в других словарях:
postája — e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje 2. s podpisom, pečatom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dogoréti — ím dov., dogôrel (ẹ í) 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humanízem — zma m (ȋ) 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imeníten — tna o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontinuitéta — e ž (ẹ̑) nepretrganost, neprekinjenost, povezanost: nikjer ni pretrgal kontinuitete pripovedi; kontinuiteta dela; kontinuiteta in diskontinuiteta; pren., knjiž. pretrgana kontinuiteta njegovega življenja // kar je, poteka brez presledkov,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neznánka — e ž (ā) 1. neznana ženska: pred domačimi vrati jo je čakala neznanka 2. ekspr. kar je neznano, nejasno: na tem področju ni nobenih neznank več; v novem poklicu je naletel na precej neznank / vzponi na gore mu niso neznanka / ta človek mi je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmétati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. odmetavati: odmetati nakopano zemljo / odmetati stare, neuporabne reči ● zastar. zaradi njegovega življenja ga odmeta odklanja, zavrača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osíšče — 1 a s (í) osje gnezdo: razdreti osišče 2 a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podvečér — a m (ẹ̑) čas pred večerom: mrak jesenskega podvečera / vrnili so se šele na podvečer; pren., ekspr. podvečer njegovega življenja; prim. pod predl., večer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sénčen — čna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
